KAKO Z LJUBEZNIJO PODPRETI PAR, KI SE BORI Z NEPLODNOSTJO?

 

Neplodnost je težki križ, ki ga zakonca nosita vsak dan. Je zelo boleča izkušnja. Neplodnost »prisili« par, da se poda izzivom skupaj, včasih že takoj na začetku zakonskega življenja.

Fotografija0062 (2)-1

Da zakonca svojo stisko neplodnosti predelata in jo sprejmeta, je potreben čas – tudi čas za žalovanje. Del tega procesa je soočenje s posledicami neplodnosti (osebna kriza in kriza v odnosu, izguba spontane spolnosti, izolacija od okolja, slaba samopodoba,…itd.). Zakonca, ki nosita križ neplodnosti, se počutita sama. Obenem hrepenita po tem, da bi ju vsaj nekdo razumel in začutil. Tisti »nekdo« pa naj bo do njiju izredno čuteč in sočuten.

 

Podanih je nekaj spodbud, kako z ljubeznijo podpreti moža in ženo, ki se soočata z izkušnjo neplodnosti:

 

1. Ne sprašuj, kdaj bova imela otroke.

To vprašanje je najbolj boleče za naju, saj si močno želiva otroka, ki pa ga ni in ni.  Vedi, da nama ob tem vprašanju privre na plan vsa bolečina neplodnosti.

Moraš razumeti, da je bolečina neplodnosti prevelika, da bi o tem lahko spregovorila. Mogoče še nisva pripravljena deliti izkušnje neplodnosti s tabo. Mogoče nikoli ne bova.

 

2. Moli za naju.

Najraje slišiva, če nama rečeš, da moliš za naju.

Zato moli za to, da bova odprta Božji milosti. Moli za naju, da bova postala starša. Obenem moli tudi za to, da bova imela moč, potrpežljivost in pogum, da zdrživa vse te preizkušnje in ostaneva skupaj, tudi če otrok dolgo ali nikoli ne bo. Moli za najin zakon. Moli za modrost na najini poti, da se bova znala pravilno odločati.

 

3. Bodita nežna, ko želita z nama podeliti novico o tem, da pričakujeta otroka.

Če sta v pričakovanju otroka, razmislita, na kakšen način nama bosta povedala to novico. Najhujše je, ko izveva novico od drugih ljudi in ne od vaju. Za naju to pomeni, da nama ne zaupata več. Želiva si, da izveva od vaju, ampak na »nežen« način.

 

4. Ne dajaj nama nasvetov, razen, če te za to prosiva.

V trenutkih, ko se soočava z bolečino neplodnosti, najmanj potrebujeva nasvete. Potrebujeva samo nekoga, ki naju bo poslušal in v tej situaciji sprejel.

Najlažje je nekomu »tretjemu« pametovati o tem, kako se soočati z neplodnostjo in govoriti, kaj vse bi moral ob tem narediti. Ko pa si sam v tej »koži«, pa je situacija povsem drugačna in odločitve veliko težje.

Nasveta bova vesela takrat, ko bova za to prosila.

 

5. Imej v mislih, da je neplodnost para zelo osebna in individualna izkušnja.

Mož in žena čisto drugače doživljata in izražata občutke v zvezi z neplodnostjo. Žene ponavadi v pogovoru izlijemo vse svoje občutke in čustva, moški pa so bolj zadržani in težje spregovorijo o svoji bolečini neplodnosti. 

Vsak par doživlja in se sooča z neplodnostjo po svoje. Nekateri pari poizkušajo iz meseca v mesec, da bi dobili otroka. Ob tem so vedno znova razočarani, saj otroka ni.

Poznamo pa tudi pare, ki že imajo enega otroka, vendar so sekundarno neplodni, kar pomeni, da ne morejo imeti več otrok.

Eni pari vedo, da ne bodo mogli nikdar dobiti otroka. Spet drugi pari zanosijo, vendar potem izgubijo otroka.

Vsem tem parom pa je skupno to, da hrepenijo po tem, da bi imeli otroka, obenem pa nosijo vsak dan svoj križ neplodnosti.

Zato predajmo to bolečino neplodnosti v Božje roke. Samo On lahko naredi, da v suši zrastejo sadovi in postane naše življenje rodovitno.

 

 Zapisala: Simona Hari

Vir: catholicreview.org

Članek je bil prvotno objavljen na http://Iskreni.net.