Septembra sem imela priložnost opravljati prostovoljno delo v Gambiji, natančneje v sirotišnici, kjer sem preživela en mesec in tako prispevala k življenju otrok v tem delu sveta. Moja pot se je začela s preprostim vprašanjem: kako lahko pomagam tistim, ki so najbolj ranljivi? Odgovor sem našla v Gambiji, kjer sem se pridružila skupini prostovoljcev v lokalni sirotišnici, kjer so otroci potrebovali ne le oskrbo, ampak tudi toplino, ljubezen in podporo.
Zelo hitro sem začutila, kako globoko so me otroci v sirotišnici ganili. Delala sem izključno z najmlajšimi, od novorojenčkov do otrok, starih dve leti. Njihova potreba po človeškem stiku in prijaznosti je bila očitna, in vsak trenutek, preživet z njimi, mi je dal občutek, da sem resnično tam, kjer sem najbolj potrebna. Otroci so me popolnoma očarali s tem, kako so bili hvaležni za najmanjše stvari, pa naj je bil to dotik, objem ali nasmeh. Ta skromnost in preprosta hvaležnost sta me globoko ganili.
Vsak dan v sirotišnici je bil izjemen izziv in hkrati priložnost za rast. Delo je bilo zelo raznovrstno, vse od skrbi za osnovne potrebe teh najmanjših otrok, kot so prehrana in higiena, pa vse do spremljanja otrok na preglede v ambulante in bolnišnice, ker so ti potrebovali dodatno zdravstveno oskrbo.
Otroci so bili v prvih dneh nekoliko zadržani, a s časom smo zgradili močne vezi. Njihove iskrice v očeh in veselje, ko sem jim posvetila pozornost, so mi dale moč, da se še bolj angažiram. Ti otroci, čeprav so bili zelo majhni, so me globoko ganili s svojo močjo in veseljem do življenja, čeprav niso imeli veliko materialnih dobrin.
Delo v sirotišnici me je postavilo pred mnoge izzive. Bolezni, pomanjkanje osnovnih sredstev in težki življenjski pogoji otrok so bili pogosto srce parajoči. A prav ti izzivi so me učili, kako pomembno je, da ne obupamo. Moje delo je bilo namenjeno temu, da otrokom dam občutek stabilnosti in varnosti, čeprav sem bila tam le kratek čas.
Prostovoljno delo v sirotišnici v Gambiji je bilo eno izmed najbolj pomenljivih izkušenj v mojem življenju. Naučila sem se, da majhne geste prijaznosti in pozornosti lahko naredijo veliko razliko v življenju nekoga drugega. Čeprav sem bila tam kot prostovoljka, imam občutek, da sem jaz tista, ki je pridobila največ – novo perspektivo, srčnost in globoko spoštovanje do življenja.
Otroci za katere sem skrbela, so mi tako globoko ostali v srcu, da sem se odločila kontaktirati to Facebook skupino (Posvojitev) v upanju, da bi morda kdo od vas razmislil o posvojitvi katerega od teh malih korenjakov.
Posvojitev je lahko ena najlepših oblik pomoči tem otrokom, ki tako zelo potrebujejo ljubezen in dom.
Taja Berič
Za podrobnejše informacije o posvojitvi v Gambiji se obrnite na [email protected] ali pa nam pošljite zasebno sporočilo preko mesengerja (poslali vam bomo kontakt od prostovoljke Taje).