DOŽIVLJANJE POLETNO-POČITNIŠKIH DNI KOT PAR, KI SE SOOČA S PREIZKUŠNJO, KO OTROKA NI IN NI
Poletje… Počitnice…Morje, hribi, narava, Medjugorje, čas brez službe, brez hitenja…Čas dopustov in oddiha. Ne samo za družine z otroki, temveč tudi za pare, ki se soočajo s preizkušnjo, ko otroka ni in ni.
Dopustniški čas je čas, ki ga preživimo z družino oz. ki ga zakonca še bolj intenzivneje preživita s svojimi otroki. Kaj pa pari, ki smo brez otrok?
Tudi zakonci, ki hrepenijo po potomstvu in jim še trenutno to ni dano, so družina, saj so še kako odprti za novo življenje. Ker sta zakonca brez otrok, preživljata poletni počitniški čas predvsem drug z drugim, lahko tudi s sorodniki, prijatelji, nečaki,…Marsikateri par se zelo razveseli, če dobi poleti za nekaj dni v varstvo svoje nečake ali otroke svojih prijateljev.
Bolečina neplodnosti je največja v prvih letih soočanja s to preizkušnjo. Posledično je v tem času tudi boleč pogled na mlade zakonce z otroki. Nekateri pari zato raje načrtujejo poletni dopust na lokacijah, kjer ni toliko družin z otroki ali pa v predsezoni oz. posezoni, ko je tudi manj otrok. Več kot se zakonca pogovarjata o preizkušnji neplodnosti in izražata ter predelujeta čustva in občutke v zvezi s tem, jih izročata v molitvi, hitreje te rane celijo. Zato s časom in z leti ni več tako težko biti na dopustu tam, kjer vidiš družine z otroki. Še več – prav prisotnost zakoncev, ki jima (še) ni dano imeti otrok, je lahko neke vrste pričevanje za tiste zakonce, ki imajo otroke. Da jih spomnijo, kakšen dar je njihov otrok ter da vedo ta dar ceniti.
Modrost oz. milost je videti tudi »pravo sliko« življenja. Navzven še tako idilična družina z otroki, ki jo vidimo na dopustu, ima prav tako svoje male ali velike preizkušnje, boje in težave. Ob tem niti ne vemo, kaj se v taki – nam idilični – družini dogaja znotraj štirih sten.
Zato biti znati hvaležen za to, da imaš moža/ženo ob sebi. Biti sposoben videti to, kar imaš sedaj, kot dar. Obenem pa ohranjati upanje in predvsem zaupanje v Njega, pri katerem je vse mogoče.
To piševa kot zakonca, ki razumeva druge pare v njihovi bolečini soočanja s preizkušnjo neplodnosti, saj sva se sama soočila s tem. Ponavadi naju situacija na dopustu, ko vidiva družine z otroki, »prisili« v pogovor o tej najini preizkušnji. Velikokrat se v vsakdanjem življenju niti ne uspeva o tem pogovarjati. Zato ni nič narobe, če ravno na dopustu pride na plan ta tema in z njo povezana bolečina. Mogoče je ravno to priložnost, da se še bolj poveževa in si razrešiva kakšno vprašanje glede preizkušnje neplodnosti oz. vprašanja posvojitve. Morda pa ravno na dopustu »spregledava«, kje bi bila lahko najina nova pot rodovitnosti v zakonu.
Sicer pa je najin poletno-dopustniški čas kar razgiban in se razlikuje iz leta v leto. Če je le mogoče, odideva poleti na Mladifest v Medjugorje, kjer se duhovno okrepiva in lažje izročiva tudi najino preizkušnjo, ko otroka ni in ni. Posebej v lepem spominu nama je ostal poletni počitniški teden v Strunjanu pred parimi leti, kjer sva kuhala za otroke, ki so bili tam brez staršev, zato sva se lahko v najinem prostem času veliko družila z njimi. Tako so se med nama in otroki stkale lepe vezi. Vsako leto pa si vzameva nekaj dni samo za naju na morju oz. za kakšen dan tudi v hribih. Najin čas na morju pa ni samo čas poležavanja na plaži, ampak predvsem aktivno preživljanje časa, kar pomeni, da si rada ogledava razne znamenitosti, okolico, cerkve, bližnje kraje. Ker je čez leto manj časa za razne obiske prijateljev in sorodnikov, to izkoristiva tudi v poletno počitniškem času.
Čas dopusta bi naj bil čas sprostitve in veselja. Kako zmotno je, če bi kot par brez otrok »čakala« na najino srečo in na najin čas veselja ter sprostitve do tistega dne, ko (in če) bi dobila otroka. Raje živiva, ljubiva in se veseliva življenja sedaj. Tudi v poletnih-počitniških dneh – četudi (zaenkrat) brez otrok. Bodiva hvaležna za ta trenutek, ki nama je dan. Morda bodo v bodoče poletni-počitniški dnevi precej drugačni – morda bodo v troje.
Zakonca iz Štajerske
Foto: Unsplash