Italijanski ginekolog: “Bil sem pionir umetne oploditve, potem sem spoznal, kako je škodljiva”

Domov / Objave / Italijanski ginekolog: “Bil sem pionir umetne oploditve, potem sem spoznal, kako je škodljiva”

Dr. Antonio Salvatore Maria Oriente je ugleden italijanski ginekolog, ki se je leta 1980 začel ukvarjati z vprašanji oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Od leta 1985 je dr. Oriente delal na oddelkih za ginekologijo in porodništvo v javnih italijanskih bolnicah. Bil je tudi vodja oddelka za zaščito zdravja žena in otrok pri Zavodu za javno zdravstvo v Messini od leta 1991. V tem času je postal tudi nasprotnik OBMP-ja.

Leta 2012 (ko je nastal ta intervju) je gostoval na Hrvaškem, skupaj z dr. Cinzijom Baccaglini, družinsko psihologinjo in psihoterapevtko. Takrat je imel v štirih hrvaških mestih predavanja z naslovom ZAKAJ (NE) UMETNA OPLODITEV?

 

Dr. Antonio Oriente
Dr. Antonio Oriente

Ukvarjali ste se s postopki umetne oploditve, a potem ste prenehali to opravljati. Zakaj?

S postopki umetne oploditve sem se pričel ukvarjati že v 80-tih letih, ko se je vse to začelo. Delal sem skupaj s prof. Ettoreom Cittadinijem, ki je bil pionir umetne oploditve kot metode za reševanje neplodnosti na Siciliji. Ampak zgodilo se je, da sem se v nekem trenutku zavedel dveh stvari: da OBMP ne poveča bistveno možnosti za zanositev ter da postopki umetne oploditve prinašajo škodljive posledice za zdravje žene, med katerimi je tudi hiperstimulacija jajčnika.

 

Lahko pojasnite ta dva razloga, zaradi katerih ste prenehali opravljati postopke umetne oploditve?

Pri opravljanju svojega poklica sem naletel na številne primere, med katerimi so bile nekatere žene iz Sicilije, ki so prišle v mojo ordinacijo po neuspehih v ostalih klinikah za umetno oploditev po vsej Italiji. Mnoge od teh žena niso imele finančnih sredstev, druge pa so postale siromašne, ko so morale zaradi zdravljenja prodati hišo, zemljišče … Ti pari so ostali brez denarja in tudi brez otroka. Ko sem analiziral izvide teh žena, sem v večini primerov prišel do zaključka, da ti pari niso imeli resnih problemov v zvezi z reproduktivnim zdravjem. Njihovi problemi z zanositvijo bi bili lahko rešeni z enostavnimi in manj škodljivimi metodami. Kot dokaz tej trditvi lahko povem, da je večina sčasoma dobila otroka po naravni poti. Ker sem sam odraščal v siromašni delavski družini, sem lahko še bolj sočustvoval s temi pari, ki so prodali vse, kar so imeli, da bi lahko dobili otroka.

 

Pomeni, da je nekdo z njimi manipuliral?

Ne bi govoril o manipulaciji. Rekel bi samo, da sem razumel, da na področju OBMP tako nekoč kot danes vlada ogromna improvizacija. V primeru neplodnosti je potrebno opraviti veliko obsežnejše diagnostične postopke. Državni zdravstveni sistem bi moral denar usmeriti v diagnostiko in preventivo bolj kot pa v drage metode IVF, ki statistično prinesejo več škode kot koristi.

 

O kakšni škodi govorimo?

Zaradi hormonalne stimulacije se dogajajo smrtni primeri žensk in to v večjem odstotku kot pa v primeru splava ali carskega reza, kar prikazujejo tudi podatki iz raznih študij in statistik. To so torej negativne posledice za zdravje. Nekatere se pokažejo takoj, druge pa kasneje, na primer zunajmaternična nosečnost. Da ne omenjam pogostih zdravstvenih težav, ki jih imajo otroci, spočeti z umetno oploditvijo. In vse to zaradi česa? Da bi neplodni pari prišli do otroka, kar se pri umetni oploditvi zgodi pri 15–25 %; in to otroka, ki ima pogosto genetske težave.

Kako potem pomagati parom, ki se soočajo z neplodnostjo?

Mnogi pari – to ne govorim samo iz lastnih izkušenj, ampak tudi iz izkušenj drugih kolegov, ki so ugledna imena na področju zdravljenja neplodnosti – imajo težave z neravnovesjem med centralnim živčnim sistemom in hormoni. To so torej psihosomatski vzroki. Velikokrat je dovolj samo vrniti zaupanje tem ženam in rešiti probleme, ki so povzročili neplodnost. Na primer odsotnost ovulacije zdraviti z manj agresivnimi terapijami za telesno zdravje žene. Tako bomo dobili odlične rezultate. Mnogi pari, ki so obiskali klinike za reprodukcijo, so se potem vrnili k meni in dobili otroke po naravni poti. Ko od tega odstotka odštejemo pare, ki trpijo zaradi neplodnosti, pare, ki trpijo zaradi psihosomatskih vzrokov, ostane samo manjše število oseb, katerim so vzrok neplodnosti zlepljeni jajcevodi in problem azospermije ali oligoastenoteratospermije, ki se, če je možno, lahko reši z drugimi terapijami. Sicer pa so ti primeri v manjšini. Bojim se, da so mnogi zdravniki, ki opravljajo umetno oploditev pozabili, da so zdravniki in se preveč potegujejo za denar.

Kako pa pristopati k problemu zamrznjenih zarodkov?

Tukaj ni samo etična težava, ampak so to čisto praktični problemi, kot na primer kako to pravno rešiti. Hrvaška ima zdaj namero, da bo z javnim denarjem financirala shranjevanje embrijev pet let. V tem primeru nastanejo pravni problemi. Kaj narediti, če se v Sloveniji zgodi nekaj takega, kot se je v rimski bolnici San Filippo Neri, kjer je zaradi napake uničenih na stotine zamrznjenih embrijev in jajčnih celic? Zdaj pari tožijo bolnico in zahtevajo odškodnino. Če se bo nekaj podobnega zgodilo v Sloveniji, bo odškodnino morala plačati država. Ne razumem, zakaj država želi vlagati ogromne količine denarja v takšne zakone, namesto da jih vlaga v resnično zdravje žena.

 

Goran Andrijanić

Prevedeno iz https://www.bitno.net/vijesti/hrvatska/antonio-salvatore-maria-oriente-umjetna-oplodnja-posljedice/

E-novice

Želiš prejemati naše e-novice? Ob vpisu prejmeš knjigo Ko otroka ni in ni.